Vrtijo, vrtijo se mlinska kolesa

VRTIJO, VRTIJO SE MLINSKA KOLESA, klubska razstava, analogne (stare) in digitalne fotografije, Kulturni dom Radomlje, razstavišče DOM in Kodrova dvorana, otvoritev 25. september 2017

Na razstavi so sodelovali:
Mateja Absec, Tinkara Koleša, Iztok Končina, Peter Rojc, Janez Kosmač, Albinca Kosmač, Mimi Pollak, Lojze Popelar, Mojca Popelar, Jože Kragelj, Lili Jazbec, Milan Jazbec, Matevž Cerar, Miha Kosmač, Klavdija Štajdohar, Ana Žagar, Špela Kragelj Bračko, Matija Kosmač, Ana Novak, Jan Rojc, Žan Hribar, Anja Kosmač, Maša Kosmač.

Žirija v sestavi: prof. Dušica Kunaver, Dr. Lado Kutnar in Toni Iglič

Statistika razstave
Na natečaju je sodelovalo skupno 23 avtorjev: 
Tema A (digitalna): 10 avtorjev (49 posnetkov), nagrajenih in sprejetih 40 del
Prosta tema: 18 avtorjev (81 posnetkov), nagrajenih in sprejetih 50 del
Počitniški foto krožek: 5 avtorjev (25 posnetkov), nagrajenih in sprejetih 16 del
Spominska : 6 avtorjev (22 fotografij na fotografskem papirju)
 

Prejemniki nagrad in diplom  klubske razstave VRTIJO, VRTIJO SE MLINSKA KOLESA

1. nagrada	2. nagrada	3. nagrada

Mnenje članov žirije o razstavi – dr. Lado Kutnar, EFIAP, F1 FZS

Letošnja razstava fotografij FKVK Mavrica je pravi izraz občudovanja in spoštljiv poklon mlinom, tej izjemni tehniški dediščini, človekovi iznajdljivosti in inovativnosti. Razstava je slikovit oris mlinarske stavbne zapuščine stoletij in kompleksnih mlinarskih naprav, gnanih z izjemno močjo narave. Človek je od nekdaj čutil strahospoštovanje do surove in neukrotljive moči vode, obenem pa je z različnimi tehničnimi rešitvami, preko vodnih kanalov, mlinščic, usmerjal tok vode na ali pod mlinska kolesa. Preko vrtenja mlinskih koles in naprej preko mehanskih prenosov je pretvarjal to nebrzdano energijo vode v vrtenje in premikanje notranjega mehanizma, običajno sestavljenega iz dveh mlinskih kamnov. S trenjem med njima so se žita, od pšenice, ovsa, ječmena, rži do pire, ajde in koruze, zmlela v drobnejše frakcije, med njimi tudi v eno najbolj zaželenih živil - moko. 

Med razstavljenimi fotografijami najdemo tudi take, ki so v črno-beli tehniki nastale že pred desetletji. Na njih spoznavamo značilno zgradbo nekaterih že zdavnaj pozabljenih in iz človeškega spomina izbrisanih mlinskih koles. Spomin na teh že nekoliko porumenelih fotografijah bledi kot zaprašena drobna moka na mlinarjevi obleki, na težkih in okornih škornjih. Skoraj vidno okorni postajajo tudi zadnji vrtljaji mnogih mlinskih koles, saj so jim desetletja pozabe in neuporabe odtegnila živahnost vodnega toka. Tako kot so mlini pogosto živeli odmaknjeno in skrivnostno, nekje na obrobju, v skritih dolinah, soteskah, ob težje dostopnih strugah potokov in rek, tako se skrivoma in potihoma, kot zadnji utripi srca, s poslednjimi močmi odvijajo še zadnji njihovi vrtljaji.

Fotografski objektiv današnjih ustvarjalcev pa beleži tudi iz pozabe ukradene in oživele zgodbe mlinov ter bajke vodnih duhov in vil. Še posebej vzpodbudno je hotenje fotografskih snovalcev starejše generacije, da preko igre, sproščenosti in s fotografskim zapisovanjem približajo te izginjajoče mline pozabe tudi mlajši generaciji. Živahno vrtenje malega vodnega mlinčka je lahko le prvi korak do zavedanja in spoštovanja enkratne vodne energije in naše bogate, z izjemnim znanjem okronane tehniške zapuščine. Razstava fotografij mlinarskih motivov je pomemben prispevek k spominu in ponosu nekega naroda. Je bogat zapis o človekovi ustvarjalnosti, domiselnosti in izvirnosti tehničnih rešitev. Kljub preproščini podeželskega prednika je v stoletjih ali celo tisočletjih izpopolnjeval tehnično dovršenost vodnih in drugih mlinov ter jih nadgrajeval s kulturnimi elementi, umetelno vrezanimi figurami in ornamenti v lesenih gradnikih. Stoletja se je boril za golo življenje, spopadal z močjo vode, vetrov in valov ter hkrati z nedoumljivo iznajdljivostjo izkoriščal te grozeče moči narave v svoj prid. 

Mlajša generacija ustvarjalcev se je s fotografskim aparatom odpravila na pot iskanja podobnih zgodb in podob mlinov, najsibodi vodnih ali vetrnih, tudi daleč preko meja naše dežele. Očitno je, da je zanimanje mlajših ustvarjalcev vse bolj odprto, zazrto v širni svet in sodobnejše tokove, stran od pozabljene preteklosti, kar jasno odseva tudi v fotografski motiviki na prosto temo. Tudi zaradi tega je poslanstvo starejših generacij, da prikažejo in približajo izjemen pomen mlinov kot dela tehniške in kulturne zgodovine ter sestavnega dela naše identitete, še toliko bolj pomembno in potrebno.

Kamnik, 13. september 2017

Mnenje članov žirije o razstavi  - prof. Dušica Kunaver, kulturna publicistka

KLUBSKA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ  »VRTIJO, VRTIJO SE MLINSKA KOLESA« - FKVK MAVRICA  RADOMLJE 2017
Foto kino in video klub MAVRICA, Radomlje bo čez dve leti slavil 50-letnico svojega obstoja in  tudi  50-letnico predsednikovanja  predsednika Janeza Kosmača. V tem času je klub  ustvaril množico  filmov, številne foto razstave, filmske in foto festivale in pobiral  priznanja in nagrade  v domovini in tujini. Koliko dragocenega dokumentarnega  gradiva je ustvaril ta klub in kaj delo tega kluba pomeni za ohranjanje dediščine naše dežele, bodo lahko ocenili šele  zanamci.

Na začrtani poti svojega ustvarjanja – »Rešiti, kar se rešiti da« - je klub za osrednjo vsebino  letošnje  foto razstave izbral mline.  Avtorji fotografij, ki jih vidimo na razstavi,  so ob rekah in potokih in odmaknjenih grapah našli stare zapuščene, osamljene mline,  razpadla, napol strohnela  mlinska kolesa in  obraščene  mlinske kamne, ki jih je  že davno ustavil čas.  Čas jih je prehitel,  a ostali  so kot neme zadnje priče  neverjetnih sposobnosti naših   dedov, ki niso znali ne pisati ne brati ne računati, pa so vendar  ustvarjali neverjetne tehnične stvaritve,  zapletene mehanizme, ki jih danes lahko z vso iskrenostjo občudujemo.
Mlinarstvo je v naših krajih ena najstarejših obrti. Opisi mlinov izvirajo že iz 13. stoletja. Valvasor je marsikaj zanimivega zapisal o njih, saj je izbor mlinov v naših krajih zelo pester: vodni mlini, plavajoči mlini na Muri ter mlini na veter v Prlekiji. Iz mlina ni prihajala le moka iz žita, ampak tudi kaša iz prosa ter ješprenj iz ječmena Za razstavo v Radomljah je prispelo veliko število prekrasnih fotografij in žirija je imela težko delo, saj je prostora za razstavo manj, kot je bilo število  fotografij.  Enako spoštovanje in priznanje  zato tudi tistim slikam, ki niso mogle priti na razstavo, a so enako dragocen dokument bogastva naše ljudske dediščine.
Mlini ob rekah in potokih so v preteklosti  dajali svojevrsten pečat naši pokrajini. Naj v prihodnosti,  tedaj, ko  tudi njihovih razpadajočih  koles  ne bo več -  ko bodo ostali samo še na slikah -  vzbujajo v našem narodu tiho spoštovanje do skromnosti, iznajdljivosti,  trdoživosti in izjemnih sposobnosti naših dedov.

Dušica Kunaver je v zgodbah obudila spomin na čase, ko je ob Homški in Radomeljski Mlinščici delovalo prek 40 mlinov in žag.

Nagrade je podelil Matej Primožič, vodja Območne izpostave JSKD Domžale, ki je razstavo tudi odprl.